»Razstavljene fotografije Maje Šivec sprožajo povsem individualen pogled na divjanje ujme, nastale ob obrežju Drave.«

»Ostanki svetlobe tako niso le dokument časa, temveč tudi poziv k razmisleku o kakovosti bivanja, pomenu prostora in družbeni odgovornosti.«

»Še večja groza / od vseh groz / v človeku / je groza, / ko imaš čas se z grozo soočiti. //...// Dotik / je vpoklican / tam, / kjer besedi / spodleti.«

»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren, pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin pa nerazložljivo mističen.«

»Je umetniški dokument časa, ki ga oblikuje in presega.«

»V svetu fotografije ne poznamo sedanjika.«

»Narava se gledalcu na Bogatajevih fotografijah kaže taka, kot je in kot bi jo lahko opazovali v različnih letnih časih.«

»Cilj razstave je mlajšemu občinstvu s pomočjo fotografij približati občutke in čustva, starejšega pa spomniti na ta neki lepši in srečnejši čas. No, zdaj ... Kateri čas je to?! Vse je v očeh opazovalca. Za nekoga so to osemdeseta, za nekoga je to čas do pojava mobilnih telefonov, družbenih omrežij, epidemij, velikih grdih vojn ... Zame, kot avtorja te razstave, je to čas od polovice osemdesetih do konca teh.«

»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«